1. O IZPADU KOŠARKARJEV

Da ne bon tvezila o tem čemu je blog namenjen, sem se odločila, da kar takoj začnem z tistim kar me veseli-pisanjem.
Športam zelo ne rada, kar pa se tiče aktivnega spremljanja predvsem reprezentančnih akcij pa ni debate-pred TV ekranom bom razen, če sem v šoli ali imam nepremestljive obveznosti.
Tako sem z zanimanjem in veliko srčnostjo spremljala tudi naše košarkaše na EP 2015. Zame postane to spremljanje zelo osebno, zelo se vživim v položaj igralcev in si poskušam vsaj predstavljati kaj preživljajo. In ko sem po tekmi proti Latviji brala komentarje me je bolelo pri srcu.
Pa gremo skozi nekaj dejstev:
1. Selektor Zdovc je mlado, energično ekipo kombiniral z izkušnjami. Glede na vse odpovedi se je naša reprezentanca znašla in med sabo ustvarila dobro kemijo. Vendar to enostavno ni bilo dovolj. Očitno je bilo pomanjanjkanje kakovosti in igralca sposobnega vsako tekmo dati vsaj 15 točk, preveč tudi za našo izjemno borbeno, srčno in dokazovanja željno ekipo.
2. Odpovedi:
-po mojem mnenju ima tudi Goran Dragić pravico do odmora. Ne nazadnje mora v prvi vrsti biti vzor svojim otrokom in biti ob svoji ženi, ko ga ta potrebuje. Eurobasket je nekaj, družina in zamujeno otroštvo kar dveh otrok pa nekaj povsem drugega.
In potem berem komentarje, kako so vse ostale reprezentance v polnih postavah...a res, Španija brez Ricky Rubia, Marca Gasola in še koga je v polni postavi? Pa še bi se našli primeri. Da ne govorimo o tem koliko prvenstev je izpustil Dirk Nowitzky. Letos je prišel, verjetno njegovo zadnje prvenstvo, pa še doma so igrali. Torej ti komentarji "poznavalcev" so popolnoma zgrešeni.
Gogi ima še čas, vendar pa je res, da je naslednje tekmovanje za nas verjetno šele SP 2018.
-sama sem pogrešala predvsem Eda Murića in Gašperja Vidmarja, ki sta oba imela (na žalost) težave s poškodbami.
-potem je tukaj tudi večen primer "Bena Udriha". Beno je letos šel na operacijo, do naslednje akcije pa bo že kar v letih. Po potrebno še počakati na razrešitev tega primera.
-pogrešali smo tudi kakšnega že upokojenega reprezentanta, sama najbolj Boštjana Nachbarja.
-smolo imamo tudi z Erazmom Lorbkom, pa tudi primer naturaliziranega američana se ni najboje izšel.
3. Po mojem mnenju mora selektor Zdovc to tudi ostati, saj ima neko vizijo, ki jo je do sedaj spoznalo že kar veliko reprezentatov. Poleg tega pa je nesmiselno menjavati selektorja vsaki dve leti, saj moraš igralcem na novo vcepljati filozofijo. Seveda pa je ime Zdovc zelo uveljavljeno in to verjetno ne brez razloga. Vseeno pa se bojim, da se je selekturju stolček po porazu z Latvijo kar precej zamajal, sploh, ker se mu izteče pogodba.
4. Težava naše reprezentance je po mojem bila v tem, da ni bilo igralca, ki bi v ključnih trenutkih vzel žogo v svoje roke. Zoran je sicer poskušal, vendar pa potrebuje še malo več razuma v igri.
Na prvenstvu me je razočaral Balažič, saj je veljal za neko izkušeno, mirno roko reprezentance, vendar pa je nažalost bila v času prvenstva ta roka ohlajena.Zelo mi je hudo zanj, saj je bil kapetan, izgubili  smo na njegov rojstni dan, to je bila verjetno zadnja reprezentančna tekma in celo prvenstvo enostavno ni bil pravi. A vseeno, prišel je in verjamem od sebe dal vse, česar je bil v tistem trenutku zmožen.
Presenetil me je predvsem Prepelič, ki je bil veliko manj egoističen, vendar nas je s svojimi ("premišljenimi") meti dvigoval v igri. Mora pa se tudi Klemen naučiti zadeti ko je sam NA črti za tri, ne da zadene zgolj, ko ga krijejo dva metra od črte za tri.Lepo se je izkazal z asistencami. Bil je izvrsten igralec s klopi, ki je v napad prinesel novo energijo.
Zadovoljivo je to, da se je Blažič končno vključil v sistem in bil nekako (poleg Zokija) gonilna sila reprezentance. Njegova igra v obrambi nas je dvigovala, padec, ko je odšel z igrišča pa je bil očiten.
Kot sem že omenila se je Zoki zelo trudil, tudi v obrambi, vendar pa vsega ni mogel narediti sam, čeprav je on morda menil, da mora. Zaradi tega je prišlo do nekaj posiljenih prodorov in metov v začetku napada. Vseeno pa Zoran vedno bolj dozoreva tudi v dobrega napadalnega igralca.
Luko Rupnika smo zelo malo videvali. Delati mora predvsem na svoji fizični moči, saj bi ga ostali "playi" pojedli.
Joksa me je morda malo razočaral. Trudil se je v obrambi, vendar sem enostavno pričakovala več. Postaja počasnejši in zato njegova obrambna intenziteta pada.
Klobučar je pokazal, da je lahko tudi dober strelec, vseeno pa so bile njegove predstave preveč toplo-hladne, manjka mu konstantnost.
Mihi Zupanu vsa čast za to, da vztraja in da je pripravljen priti tudi z Nizozemske. Malce me je presenetil, saj je bila njegova forma v pripravah zelo slaba, na prvenstvu pa recimo dokaj dobra.
Uroša Slokarja je iz tira malce vrgel zvin gležnja, vseeno pa je naši igri dal tisto, kar se je od njega pričakovalo.
Alen Omić je na trenutke kazal zelo dobro igro, vendar pa je proti Latviji bil preveč nespreten, saj težko sprejema nizke žoge, kar bi seveda morali upoštevati tudi branilci.
Nikolić je prestal krstno prvenstvo. Naredil je nekaj začetniških napak, vendar je to prvenstvo bilo zanj dobra šola. Ni posiljeval metov, obramba pa tudi solidna.
Sašo Zagorca smo videli zelo malo, pa tudi takrat name ni napravil nekega vidnega vtisa.
Pomemben igralec v Zagrebu so bili navijači, ki pa jih v Lillu ni bilo veliko. Deloma tudi zaradi neprimerne ure tekme (12.00)
5. V Zagrebu je vse šlo po nekih realnih pričakovanjih. Po mojem mnenju smo kakovostnejši od Latvijcev, vendar tega enostavno nismo pokazali, Latvija pa je zasluženo zmagala. Nenazandje se na neugoden termin ne moremo izgovarjati, saj je Latvija igrala ob enaki uri.
6. Torej sama sem precej razočarana, vendar to je šport-enkrat dobiš drugič izgubiš. In tokrat se enostavno ni izšlo. Realen domet te reprezentance je po mojem mnenju med 6.-12. mestom, kjer tudi smo. Uvrstitev v 1/4 bi pomenila kvalifikacije za OI, kar je seveda bil cilj. Ampak letos se ni izšlo. Na najpomembnejši tekmi je zatajilo praktično vse-obramba, posamezniki, ekipa.
Vendar pa to ni razlog za "pluvanje" po igralcih, ki so za nas dali dva meseca dopusta (me zanima koliko od vas bi se temu odpovedalo) . Ta poraz je potrebno analizirati in mirno poiskati dolgoročne rešitve, ki bodo prinesle dobre rezultate. Morda bi se dolgoročni načrt moral začeti prav z vztrajanjem pri selektorju.
Vendarle pa je bilo prvenstvo že samo po sebi zanimivo. Presenetili so Nizozemci, izpad Nemčije v prvem delu in pa seveda izpad Hrvaške v 1/8, pa še veliko drugih presenečenj je bilo. Torej do konca prvenstva je še kar nekaj tekem, za katere verjamem, da bodo zanimive, predvsem Hrvaška pa je dokaz, da tudi evropskim velesilam lahko spodleti. Napovedujem pa zmago Srbije, ki je letos res kakovostna.
7. Fantom čestitam za borbenost in za to, da so pustili srce na igrišču. Vsem pa želim uspešne sezone brez poškodb in upam, da se na naslednji reprezentančni zberemo v najmočnejši možni postavi in dokažemo, da , čeprav smo majhni, spadamo med košarkarsko (vsaj evropsko) elito.